Vitla bura, u ovo doba kao i obično...
Škripe hladna lica strmih pločastih ulica, uskih;
Stare kuće kamenih fasada stoje jednolično,
ćute uspravne, zbijene, čvrste.
Ljudi se zatvorili u njih, u sebe
u polumrak tupo zure, sede nepomično
puni letargije, iza sklopljenih škura.
Vitla bura.
Podivljalo more uzavrelo, podlo.
Duboko modro,
propinje se i ispravlja naizmenično.
Sunce greje, al' stidljivo, oprezno.
Čisto nebo iznad crvenih krovova,
bez oblaka, prazno.
Sve uzmiče pred vetrom koji hoće da razbije
stakla na prozorima, vrata da izbije iz ragastova.
Talasi u masi, sruče se na oštre hridi.
Rasprše u sitne kapi, poput kiše .
Sinoć vitla bura a ujutro se vidi,
kako more postane neprirodno mirno.
Iznenada kao što dođe, sve postane tiše;
Pomalja se sporo tek beli brod na pučini,
gde se more prozirno i glatko,
bistro posle bure, sa nebom spaja u daljini ...
Dejan Ivanović
urednica
Poslano:
12. 02. 2020 ob 18:02
Spremenjeno:
12. 02. 2020 ob 18:02
Dejan, pesem mi je všeč, zelo dober popis burje in odzivov nanjo.
Edino, kar bi odstranila, je notranja rima (ki ničesar ne doprinese k pesmi) v tem verzu:
bez oblaka, prazno, izgleda porazno.
Premisli in če želiš, popravi,
lp, Ana
Poslano:
12. 02. 2020 ob 21:10
Spremenjeno:
12. 02. 2020 ob 21:13
Ja, včasih se nam šele čez čas pokaže, kaj štrli (je preveč itd.). Dejan, misliš še popravljati ali si zdaj s pesmijo zadovoljen?
Lp, Ana
Hvala, Dejan,
in čestitke k imenitnemu popisu divje burje, ki se izteče v mir,
lp, Ana
Hvala Ana,
ker je pesem "Bura" istaknuta odn. podčrtana;
tudi imam i pesem "Jugo" (južni veter) ki jo bom postavil ob drugi
priložnosti.
lp, Dejan Ivanović
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: dejanivanovic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!