Pod vekami je svet drugačen. Upočasnjuje ga gosta tekočina. V katero so vmešane naše druge, nevidne plasti. Luščijo se skozi lebdenje. Spolzijo počasi. Včasih tudi po več hkrati.

Spoznati sebe. Nič ni drugače, kot s katerokoli drugo osebo. Ves čas odstiraš. Se skozi uvide spreminjaš. Vprašanje je edino, kaj najdeš na koncu.

Izravnati neravnine. Da se ne spotikam. Mogoče obenem tudi ujeti ravnovesje. Kjer so odkloni manjši. Premikam se iz kotov v sredino. Krogi so mi ljubši.

Čas režem na kolute. Vsakdan dobi tako drugačen okus. Še nekaj časa ostaja v meni. Postaja lažji, bolj mehak.

igorj