Odletel sem tja gor, sonce me je grelo vetrovi so me popeljali nad gozdove, jezera,gora. V odsevu voda sem videl svoja krila. Bela kakor sneg, mogočna kot življenje. Izginilo je sonce, zaustavili so se vetrovi, strmoglavil sem na zemljo in se nabodel na trn,prelepega drevesa. Takrat pa sem zapel,tako milo in nežno, da je posijalo sonce,božali so me vetrovi. Pesem pa je pela o prelepem letu življenja.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: los
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!