Moje besede
so premehke.
Moje misli
nočejo udariti.
Morala bom začiniti
pesem.
Ji dodati predor.
Z rokami ustvariti tunel,
da na drugem kraju
pridem skozi.
Ne tavam brez luči
in na glavi imam
zaščitno čelado,
da me ne zadene
kamen, ki pada.
Veselim se svetlobe,
kakor preživeli,
ki ga še ni pogoltnilo
in je še enkrat
v vicah življenja.
Pozdravim te
in na rokah imam
zaščitne rokavice.
Pozdravček, Irena, všeč mi je, bi jo pa še malo dodelala:
Moje besede
so premehke.
Moje misli
nočejo udariti.
Razum
sproti spoznava
sliko vsakdana.
Morala bom začiniti
pesem, ki poje.
Ji dodati predor.
Z rokami ustvariti tunel,
da na drugem kraju
pridem skozi.
Kot zidar, ki vrta,
da bo ustvaril
nov prehod.
Ne tavam brez luči
in na glavi imam
zaščitno čelado,
da me ne zadene
kamen, ki pada.
Veselim se svetlobe,
kakor preživeli,
ki ga še ni pogoltnilo
in je še enkrat
v vicah življenja.
Pozdravim te
in na rokah imam
zaščitne rokavice.
Premisli, in če želiš, popravi,
lp, Ana
Spoštovana Ana
Sem ti hvaležna za popravke in sploh, ker vem, da včasih napišem
preveč. Sem popravila.
Želim ti lepo popoldne,Irena
Všeč so mi podobe in prispodobe v pesmi, čestitke,
Ana
Ana dobro jutro
Hvala ti in lepi dan ti želim,Irena
Bravo in iskrene čestitke Irena!
Igor
Igor lepo pozdravljen
Vesela sem tvoje čestitke.
Irena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!