Ječa
Na deveto obletnico poroke sem
pristal v zaporu.
Apokalipsa se širi v notranjost
moje tišine.
Dež kriči vame,
razkraja goloto.
Ujet v samost prežvekujem
besede.
Zagrešil sem umor kozarca
marmelade
in žena me je vrgla
v praznino spalnice.
Pesem, v kateri se zdi vsa nesreča in turobnost tudi smešna (zaradi kozarca marmelade - seveda je to najbrž tista marmelada, ki jo je skuhala žena in le kako se je razbil / umoril še koga?) - domiselna in sveža, čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: rožmarin
- 14. 11. 2019 ob 16:02
- Prebrano 447 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 109.36
- Število ocen: 4