ODMEVI VESOLJA
Vse več duš prihaja iz vesolja
da preizkusijo želje notranjih vizij
čustvo jih usmerja v nadaljnjo bero
edino na zemlji se misel razjasni.
Še vedno so odvisne duše od izkustev
egoizem prevladuje nadpovprečno v njih
ne znajdejo se na zemlji najbolje
zato je bridkosti ogromno med ljudmi.
Kot na valovih se prelamljajo hotenja
pozablja se na večnost dušnih dni
hotele bi v telesu vse hitro urediti
a ljubezen radi tempa povsod kasni.
Vse več gneče čutim na planetu
nisem edini ki ga sovražna smrt želi
ljubezen ki se je usidrala med spole
želi doseči svoje čeprav med istimi.
Ne glede na isti spol par povezuje
v slepoti le srečo vsakomur želi
spaja dvoje kot izkustvo za vse čase
sluti da le pekel takšno stanje dopusti.
...všeč mi je razmišljanje, mogoče bi tej pesmi bolj ustrezal prosti stih in bi ji dovolil še več neomejenih misli katere niso skoncetrirane na samo rimo... pozzz
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: tomi
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!