bom iztrgal njeno srce,
ga položil v knjigo
in prosil strani, da ga osušijo,
da bom videl v jasni luči zvezd
kako drhti zame,
ulovil bom njen las
dišeč po njej,
prepletajoč se med nama,
in prosil veter, da ga ne odpihne,
da vonjal sebe bom v njem,
izpil bom žgoče besede
z njenih ustnic
in prosil, da ga jih ne preplavi vino,
da jih bom z neizmerno radostjo
čutil na svojem telesu,
prilastil si bom njeno misel,
si z njo prikril svoj um
in zjutraj, ko se bom prebudil
poln želja po njej,
bom slišal njeno srce kaj mi govori.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Suzana Kavka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!