Virtuoz zimskih melodij
Rdečo violino igraš
na robu gozda tako
prelestno, da smreke
nepremično strmijo,
da ptice, zaprepadene,
komajda z zrcal vzletijo.
Ogrejem ten premraženih stopal
v svojih žametnih, čutnih dlaneh,
ki zdržijo toploto, jad in smeh,
te shranim kot opombo ega,
ko spomin zabega stran,
srknem samospev ledeno
ubranega sveta, — glissando,
ki kipi iz zlatoličnih čaš
srca. Poslušam z gladko kožo,
gledam te s krvjo.
Igraj to violino lesu, mesu,
ljubeče njej igraj.
Poslano:
30. 01. 2020 ob 17:37
Spremenjeno:
28. 09. 2021 ob 22:29
To je fotoverz, beri skupaj s pogledom na fotografijo:
1
Poslano:
31. 01. 2020 ob 14:04
Spremenjeno:
31. 01. 2020 ob 14:04
* preden sem sliko pogledal, sem Pesem prebral,
čestitke. **
Hvala, Svit.
Mirjam
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mirjam Dular
- 30. 01. 2020 ob 17:37
- Prebrano 452 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 46.7
- Število ocen: 2