V prečisto, gladko vodo pomočim arhaični čopič,
kot da bi čaplja stikala za neobstoječimi ribami,
kot da bi z lakmusom preverjal vsebnost ljubezni
v koncentričnih krogih površinskih srečevanj.
S telesom posvaljkam svilnate barve na platno,
s čopičem le razpršim esencialne svetleče kapljice,
jih razpotegnem v faktografske ledene sveče,
da je slika na koncu kot premirje po izpolnitvi.
To je fotoverz, beri skupaj s pogledom na fotografijo:
Imenitna pesem, imenovala bi jo le Slikar,
kaj meniš?
Lp Ana
Pa poskusiva.
Mirjam
Ta pesem res sproža notranjo sliko (moja ni taka, kot je na fotografiji ;) - in to je izvrstno, čestitke,
Ana
Hvala, Ana, in super, da se ti je prikazala tvoja "slika". Če jo slučajno pofotkaš, jo le dodaj ;)
Mirjam
;) morala bi jo prerisati iz misli ... in to je tisto, kar ustvari dobra pesem: mentalne predstave in nek premik v bralcu,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mirjam Dular
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!