Jednom
Ništa od ovoga neće boleti
Po zakonu o prolaznosti svega proći će me patnja
Kao što je tebe prošla ljubav
Pitam se
Kako li izgleda pamtiti te bez bola
Ne ovako kao sada
Kao što nervi pamte odsečene šake
I osećaš bol u prstima kojih nema
Pa avetinjski bole amputirane jagodice
Zaboravljene u gnezdima tvojih pazuha
Tada
Proglasio si ih za svoje ptice
I pevali su te svih deset razlepršanih po tebi
Kao deset božjih zapovesti
Opevali su te od nožnih prstiju do kose
Gospel choir moje ljubavi
Od petsto poema
Sada
Patrljcima ruku
Pokušavam da napišem nove note na staru muziku
Oratorijum
Za hor mrtvih ptica i solistu u prsima
Nemog i gluvog tenora (moje srce)
Još jednom da ga čujem
Da te zapeva i zaplače
Na kraju poslednjeg (ne)srećnog dana
U kom me više ne boliš
Remek djelo!!!
777 puta bravo!!!
Pesem, ki vodi telo in misli, ki igra v strašnem odmevu neuslišane ljubezni ... čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nenamiljanovic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!