
streho je zajahal čas
jezdi jo med ruševine
na vegastem balkonu še cvetijo rože
iz preperelih počenih korit
z rjastih žlebov obešen grozd glicinije
veni
kako vse mine
in cvet odpade s peclja
vrasti se vame
kakor steblo
ki požene izven hiš
mimo slemen ki se ugrezajo
mimo jezdeca
z režečim se obrazom
pod masko
milega tiktakanja
in udarcev v zvon
... bom ... bom
Irena, zazvonila je tvoja pjesma u mojoj duši. Sviđa mi se, prelijepa je.
"kako vse mine
in cvet odpade s peclja"
Lp!
Katica
Bi moralo biti jo?: jezdi ga med ruševine (če čas jezdi streho?)
lp, Ana
Večplastna in tudi večpomenska Gluhost ... čestitke,
Ana
Vsec so mi pesmi, ki imajo velik razpon kril in bralcu ponudijo uzitek ob lastni interpretaciji, če seveda to želi. In ta bim bam še kako odmeva.
lp, ajda
Hvala, draga Ajda
odmeva bolj bom...bom :) ko pozabljamo, kako minljivi smo
velik objem zate
Dragi Svit, je, stekel skozme, steklo skozme, če ne steče, ni dotikov.
Hvala ti,
lp
pi
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!