streho je zajahal čas
jezdi jo med ruševine
na vegastem balkonu še cvetijo rože
iz preperelih počenih korit
z rjastih žlebov obešen grozd glicinije
veni
kako vse mine
in cvet odpade s peclja
vrasti se vame
kakor steblo
ki požene izven hiš
mimo slemen ki se ugrezajo
mimo jezdeca
z režečim se obrazom
pod masko
milega tiktakanja
in udarcev v zvon
... bom ... bom
Irena, zazvonila je tvoja pjesma u mojoj duši. Sviđa mi se, prelijepa je.
"kako vse mine
in cvet odpade s peclja"
Lp!
Katica
vala, draga Katica <3
Bi moralo biti jo?: jezdi ga med ruševine (če čas jezdi streho?)
lp, Ana
Večplastna in tudi večpomenska Gluhost ... čestitke,
Ana
Hvala, Ana Silverears :)
Vsec so mi pesmi, ki imajo velik razpon kril in bralcu ponudijo uzitek ob lastni interpretaciji, če seveda to želi. In ta bim bam še kako odmeva.
lp, ajda
* spet ti je Nekdo šepetal,
čestitke.*
Hvala, draga Ajda
odmeva bolj bom...bom :) ko pozabljamo, kako minljivi smo
velik objem zate
Dragi Svit, je, stekel skozme, steklo skozme, če ne steče, ni dotikov.
Hvala ti,
lp
pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!