S pajčevinasto jutranjo
srebrnino
poženeš v dir svojih šest suženj,
kadar ti z veščim ptičjim prijemom
drgnem vretenca vitkega vratu.
Danes poješ kot še nikoli:
tridesetletna deviška starka,
ljubljenka mrtvega Boga,
drhteča v tihem zanosu!
Sem mar jaz tisti, ki te vznemirja
ali pa me morda ti
vedno znova vznemiriš
s svojo tiho negibnostjo?
Se bova kdaj utrudila
od dihanja v tistem prijemu,
ki reže svetle koncentrične kroge
v neizrekljivost najinih
trpinčenih teles?
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!