bila sem ljubljena
kot gruda z njive v rokah kmeta
poteptana kakor zemlja
pod koraki osvajalcev
v mojih pokah so šumele reke
kjer so pila usta z mnogimi besedami
nisem jih posvojila
le tiste tvoje ki molčijo med poljubom
en sam izvir sem si pustila
sem le voda
ko me piješ
napita prst
nekje pod njo
Morda le nekaj manj oziralnosti v osrednjem delu pesmi:
...
v mojih pokah so šumele reke
kjer so pila usta z mnogimi besedamiki jih nisem jih posvojila
le tiste tvoje ki molčijo med poljubom
en sam izvir sem si pustilakjer sem le voda
ko me piješ
...
Lp, Ana
Poslano:
24. 01. 2020 ob 18:18
Spremenjeno:
24. 01. 2020 ob 18:55
oziranje vase sem zapustila
tudi pripovedništvo sem s tem rešila
no, vsaj malo :)
izrekam ti hvalo
Ana, lp :)
Biti voda, tako prilegajoča in izbrati le en odsev kot ljubezen ... čestitke,
Ana
… pravo razkošje čustvenih stanj in slikanja trenutkov soočanja s seboj deliš z nami, draga Irena; prava mojstrovina je ujeta v Glino. Čestitke
in lepo nedeljsko popoldne ti želim,
Breda
Prisrčna hvala, draga Breda <3
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!