Všeč mi je ta dialoškost in preigravanje pomenov, morda nekaj drobnarij (npr. tripičja so nestična, oklepaji so stični ter nekaj ločil):

Ne bi nikoli uganil
(kako, ne sliši?)
Nikoli si ne bi mislil
(slisšiš?)
Da so tudi taki tu
(slišim ...)
Oprosti, ne vem
(kako čudno, za njenimi lasmi.)
Res čudno, ... am (kaj
(se mi spet megli?)
Malo sem zaspan, nekoliko mi bežijo
(spet se megli.)
Slišat hočem, ja
(tebi tudi šumi?)
Kaj?
(ah ja, ja ja.)
(šumi spet.)
Ne vem, uvčasih se malo zagledam
(vem da šumi, zagotovo slišiš.)
Sploh kadar slabo spim
(spiš?) V tej megli ne vidimo spati,
vem, ja, ležiš že, mižati tudi znamo,
a še nikoli nisem slišal
da bi se kdo se spravil spat

Premisli in če želiš, popravi,

lp, Ana