prelivaš se čez moja obzorja
nekje večer zapušča dan
v dlaneh drži žareče oči
tišina se spušča do nižin
veter je spregovoril
s tihim cviležem divje živali
novembrska simfonija kaplja
čez usahla pobočja
skrite dvojine, ki se razrašča
v divjino, kjer se bodo lesene
silhuete vrasle druga v drugo
Lepe podobe iz okolja in narave, ki okrepijo nanašalnost na odnose ... čestitke,
Ana
Hvala Ana. :-)
Poslano:
19. 01. 2020 ob 18:21
Spremenjeno:
19. 01. 2020 ob 18:21
Silva, super pesem!
lp
Franci
Hvala, Franci.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Silva Langenfus
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!