
prelivaš se čez moja obzorja
nekje večer zapušča dan
v dlaneh drži žareče oči
tišina se spušča do nižin
veter je spregovoril
s tihim cviležem divje živali
novembrska simfonija kaplja
čez usahla pobočja
skrite dvojine, ki se razrašča
v divjino, kjer se bodo lesene
silhuete vrasle druga v drugo
Lepe podobe iz okolja in narave, ki okrepijo nanašalnost na odnose ... čestitke,
Ana
Silva, super pesem!
lp
Franci
Komentiranje je zaprto!


Napisal/a: Silva Langenfus
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!