Spustim se bližje k reki. Mrak gre za menoj. Skupaj razvlečeva večer. Želim zlagati zvezde. Kar naenkrat so nedosegljive. Iztegnem roko, da kakšno ujamem. Kot v sanjah se še bolj oddalji. Čez gladino zapiha. Ptice vzletijo. Poletim z njimi.

Trajanje se pomika v nedoločljiv prostor brez okvirja. Začne snežiti. Strehe postajajo težke. Svetilke ugašajo. Hodim ob hišah pokrit s kapuco. Počasi izginja pot pred menoj. Obrnem se. Iščem svoje sledi. Mogoče so jih prekrile snežinke.

Telo se mi začne luščiti. Pomikam se skozi svetlobo. Okoli mene postave, zavite v belo tkanino. Ne morem jih videti v obraz. Zibajo me proti najsvetlejšemu krogu.  Začutim toploto, ki me popolnoma umiri. Uležem se poleg nje.

igorj