Neskončnosti

Odpelji me daleč.

S svetlobo rok

me razsuj med grozdje dni,

med sok fig in pomaranč,

med zlate mozaike dihanja.

Blago piha veter.

( Moje nebo,

najina drevesa.)

 

V skrivnosti oči

trdnjave tujosti,

brežine senc.

( Moja žalost,

najina samota).

 

Iz dozorelih granatnih jabolk,

iz pečk,

iz mesa

mi tečeš med prsti kot čas,

lepljiva, gosta kri.

( Moja vprašanja,

najina bližina.)

 

V ustih,

pod nežno tenko kožo

raztapljaš grenko sol besed.

( Moj strah,

najino iskanje).

 

Povsod je vznožje tvojega telesa,

obala ozvezdij,

globoko, molčeče

bitje neskončnosti.

( Moja rojstva,

 najine smrti.)

 

ob potoku - Majda Kočar

nikita

Poslano:
08. 01. 2020 ob 17:41
Spremenjeno:
08. 01. 2020 ob 16:41

Maestralan sraz koncepta "moje - naše". 

To je ono što je vezivo poezije: nestrah od ogoljenja.

Ti tinjaš. Neugasiva.

Bravo, Majdo!

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
09. 01. 2020 ob 16:33
Spremenjeno:
09. 01. 2020 ob 15:33

Kot približevanje in oddaljevanje hkrati, sočnost in pomisleki ... dvojina, ki ne mine, čeprav je videti oddaljena - čestitke,

Ana

Zastavica

ob potoku - Majda Kočar

Poslano:
14. 01. 2020 ob 07:11
Spremenjeno:
14. 01. 2020 ob 06:11

Najlepša hvala, urednica Ana. Veesela:)

Lep dan,

Majda

Zastavica

Mirjam Dular

Poslano:
24. 07. 2020 ob 06:55
Spremenjeno:
24. 07. 2020 ob 04:55

Draga Majda, 

Čestitam!

Mirjam

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

ob potoku - Majda Kočar
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar

Pesmi

  • 05. 01. 2020 ob 09:36
  • Prebrano 574 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 445.35
  • Število ocen: 19

Zastavica