odklenila sem sanje

zaklenjene v lupini školjke

se s prsti dotaknila soli

ter iz dna morja

potegnila smagart hrepenenja

ga podarila tebi

ki mi s svetlobo besed

daješ luč

greješ od znotraj

ter skozi nasmešek

oznanjaš veselje

vem počasi izgubljava čas

najmočnejše vezivo

a dokler slike ne zbledijo

dokler prsti ne okamenijo

imam dnevno omamo

da znova in znova

lahko potopim čustva

v globino tvojega bisera

levcek