V polnočem času luč umira
in modra senca v vodi plava,
nad vdihom strgana zastava,
bel led nad motnostjo izvira.
Tišino bolno molk podpira.
Postavi togo v pod strmita.
Nabrekla plesen, v kotu zbita
v cementni misli Nič podpira.
Pogled temni bolest togotna.
Iz prazavesti žalost stoka.
Pregriznjen jezik in kri motna.
Besede ni, ne tona, zvoka.
Le pesem, ki lebdi prisotna,
pod vekami potiho joka.
Čutim njen tih jok. Globoko doživeto.
Hvala, da si jo podelila z nami.
Lahko noč,
nemesis
V končno izživetje
star'ga nam leta,
prav krasno v počutje sede
- verz tvojega soneta ...
Lepa hvala ti za iskren trud in nesebično izrabo prostega časa pri korekturah pesmi, ki si mi ga namenila, spoštovana urednica Lidija; in seveda želim ti vse dobro, predvsem pa zdravja, v novem 2020 letu.
Lep pozdrav,
Sašo Zorc
Draga Lidija, končno lahko zastavim vprašanje pravemu oz. pravi - pesnici&urednici. Kako je z rimami "na glagole" v slovenski poeziji?
Vnaprej hvala za odgovor,
Mirjam
… "v polnočnem času luč umira", … " tišino bolno molk podpira", …
a pesem tvoja tu lebdi prisotna … pesem pesnice, prevajalke, urednice Lidije.
Hvala za ta lep sonet, za bogate zglede in za številne spodbude pri ustvarjanju pesmi, spoštovana urednica Lidija. Z njim si se mi ponovno približala kot ustvarjalka, ki zna delati in deliti lepe reči, posredno pa me s svojim darom v teh prazničnih dneh tudi osrečiti.
Bistvo sreče je namreč prav v tem, da jo deliš … kajti, so darila, ki prinašajo bogastvo in je darilo, ki bogati prijateljstvo.
Srečno v 2020 ti želim,
koni
Mirjam, postavi, prosim, bolj konkretno vprašanje in daj na forum ::)
Vsi ostali, hvala za nočno druženje.
urednica
Poslano:
31. 12. 2019 ob 10:58
Spremenjeno:
31. 12. 2019 ob 11:32
Otožna, ampak tudi tolažilna: če Nič prevlada in ni besed, je vseeno nekje tam gor pesem (čeprav joka) ... čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!