SENCA NEOBSTOJA
izgubljam obraz
v ogledalu
ne prepoznam
sence neobstoja
pogoltnem ponos
ne da bi razumel preteklost
tavam izgubljeno
v času domišljije
dneve podoživljam
s tretjim očesom
ko
kradem dušo
z mislimi
z željo
da traja
ta večnost
Otožna: neobstoj je (pomirjujoča) večnost ... čestitke,
Ana
Hvala za čestitke in za podčrtanko!
R. V. - Žiga Lev
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Žiga Lev
- 23. 12. 2019 ob 13:28
- Prebrano 433 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 98.5
- Število ocen: 2