v hotel slavija
so oče hodili na kurbe
janko s sošolci iz gimnazije
pa v zimski vrt hotela
na vanilijev sladoled prelit z vročo
čokolado

v čokoladnici iz pravljice je
ugibala koliko se je odebelilo one
do dne ko sta odgalopirala v ekstazo

če bi verjel pravljicam bi študiral zgodovino
učiteljica življenja tvoja bežna znanka
ti nikoli ni bila ravno všeč
frigidna pocestnica se je ponujala za male dnarje

številke zabadaš v zgodovino
vsak pomemben dogodek ima svojo
na vsak kurčev dan se je rodil kdo
pomembnejši od tebe janko

zeleni hrasti sladko brezdelje
spomladanski gozd novo poni kolo
in metka
v daljavi smeh coprnice seka iz malih možganov

iz številk si lahko narediš gnezdo
metka je štela dneve in jajčeca
od menarhe do menopavze
si je zapisovala
plodne dneve svojega življenja
nadvse natančno
pet razvajenih frocov
jalovo početje

sprejemnico krasijo slike možakarjev
ki so nenadomestljivo prispevali k razvoju vede
vmes je tudi kakšna ženska
pretežno žalostna in delno oblačna
ustvarjena iz njihovega rebra
v trenutku božanskega navdiha

coprnica z ustnicami oblikuje
foneme eskimskega jezika
ki nemi z motornimi sanmi šibajo
po beli možganovini
v zdrizdasti sivini so spomini na metko
na njen obraz bled ko sneg
režejo kot verižna žaga

v zimskem vrtu hotela slavija
kjer so se kelnarce
v ortopedskih obuvalih polteno nasmihale
in kamor so gospodje vodili svoje priležnice
v pelcmantlih in srebrnih lisicah
prešvercanih iz ljudske republike poljske

spomin
na njen angelski obraz
na lica v barvi vanilijinega sladoleda
prelitega z vročo krvjo
se razblinjuje v megli vnebovzetja

brezno