Megla se kot nežni okraski

obeša na lučke in vogale.

Kuka skozi okna

kot sramežljivi angel.

Radost je potegnila 

za seboj srečo 

in mir jima je sledil.

Jaslice v meni pa so enake,

kot so bile,

preden so postavili stojnice,

preden so začeli ponujati 

kuhano vino.

In enake kot takrat,

ko bo dan začel preraščati noč.

Vseeno je,

koliko lučk se prižge,

če sama ne znam

razsvetliti sebe.

Evelina