Sin časa

v globini, tam pod hudobijo
od nekdaj že gori drevo
nevidne ptice ga gasijo
mu v krošnji pojejo lepo

 

kjer kri priteče iz izvira
se v mokri zemlji zvija zlo
tam ogenj z vodo se prepira
in dan duši se pod temo

 

prav blizu, tam na rosni travi
se v žarkih lomi hudi čas
ki se nenadoma ustavi
in že izgine, a brez nas

 

le bukev se mu bridko smeje
v slovo pošilja mu spomin
in si želi, da bi ji veje
razvnel njegov prijazni sin

maatjazh

Gregor Markič- Factotum

Poslano:
17. 12. 2019 ob 12:10
Spremenjeno:
17. 12. 2019 ob 11:10

zagonetna, lepa

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
17. 12. 2019 ob 19:44
Spremenjeno:
18. 12. 2019 ob 12:59

Zagonetnost morda ni tako nerešljiva. Pravico imam razumeti pesem po svoje in zato Sinu časa izrekam dobrodošlico :)

Lp, lidija

Zastavica

maatjazh

Poslano:
18. 12. 2019 ob 11:23
Spremenjeno:
18. 12. 2019 ob 10:23

Malo nenavadna, a ne, Gregor?

Lidija, Sin časa se ti zahvaljuje za dobrodošlico :).

Lp Matjaž

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

maatjazh
Napisal/a: maatjazh

Pesmi

  • 17. 12. 2019 ob 11:34
  • Prebrano 376 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 208.04
  • Število ocen: 11

Zastavica