glej, deklica na mehki travi
leži, čeprav je vse mokro
zakaj je legla pod drevo
le kaj počenja ob deroči Savi
oblaki so se hitro razbežali
nebo se sveti, spet molči
zakaj ob njej nikogar ni
čemu tako glasno šumijo vali
na lubju zlata solza celi rano
a ona v travi, čisto bleda
zakaj me ne pogleda
in to drevo, od česa je razklano
le kaj je skozi krošnjo zašumelo
da se je to dekletce malo
prav tu uleglo in zaspalo
in zdaj ni več veselo
nebeška sila jo je poljubila
razpela jo je v mavrično nebo
na mehki travi pa pustila
samo spomin in žalostno telo
Strela z jasnega, kako lepa pesem!
Res čudovita balada !
Lp, lidija
... v vsebinskem in oblikovnem smislu seže do srca;)))
Čestitke in lep pozdrav,
Breda
...Žalostno lepa...
Lep pozdrav, Matjaž!
Majda :)
Poslano:
14. 12. 2019 ob 19:45
Spremenjeno:
14. 12. 2019 ob 19:46
@ Pa je res balada, nisem še pomislil na to. Hvala, Lidija.
@ Hvala, Breda, lep pozdrav tudi tebi.
@ Majda, včasih je žalost res tudi lepa. Še posebej v muziki. Lepo pozdravljena!
@ Gregor, slišim, da se te je pesem globoko dotaknila. Jaz sem uglasbil kar nekaj pesmi in si nisem mogel predstavljati, kako bi se ob poslušanju počutili (v glavnem že mrtvi) pesniki. Zdaj, ko slišim tvojo melodijo, to vem. In sem vesel, da pesem živi svoje lastno življenje. Lp M.
Poslano:
14. 12. 2019 ob 22:08
Spremenjeno:
15. 12. 2019 ob 07:09
Matjaž, res si napisal lepo pesem. Jaz bi v prvi kitici zadnji verz spremenil:
"kaj je počela ob deroči Savi"
Kajti, kaj počenja- to je pač očitno- mrtva leži, ne? Sedanjik se mi zdi samo neposrečeno zastavljeno vprašanje "Zakaj je tu?" Preteklik se mi tu zdi boljši in je hkrati skladen z drugimi vprašanji v pesmi: "Zakaj je legla?" "Le kaj je skozi krožnjo zašumelo?" Pač štiri kitice postavljajo vprašanja. Stanje je tako kot je zatečeno- imamo truplo, postavljajo se nam vprašanja. V zadnji kitici pa imamo odgovor- "Nebeška sila jo je poljubila" Moj prvi vtis je bil, da jo je ubila strela (nebeška sila jo je poljubila), ob drugem in tretjem branju mi je prišlo, da jo je ubila droga- overdose. No, ni važno, v poeziji šteje samo muzika.
Za refren sem vzel 4. kitico, ki ima od drugih drugačen metrum v zadnjem verzu. Lahko bi tudi zadnjo, bi se tudi izšlo.
Hja, tudi jaz bi si želel, da bi kdaj kako svojo pesem videl skozi oči drugega poeta ali glasbenika, bodisi skozi uglasbitev, bodisi skozi recitacijo. Mogoče kdaj... To je dejansko največji poklon, ki ga pesnik lahko doživi - s tvojimi besedami- da pesem zaživi svoje življenje.
Ti kar delaj po svoje, Gregor.
Meni se je včasih zdelo, da mora uglasbena pesem zveneti tako, kot če bi jo uglasbil pesnik sam. Se pravi - sebe sem si prizadeval čim bolj umakniti iz zgodbe, kar je seveda težko, in ugibal, kako bi jo izvedel on. Recimo tale pesem, ki jo je napisal William Blake konec 18. stoletja: nekje sem prebral, da on svojih pesmi ni samo pisal, ampak jih je tudi likovno ponazarjal, tiskal in prodajal, zraven pa jih je še prepeval po lastnih melodijah. Velika škoda je, da ne obstajajo notni zapisi, potem meni sploh ne bi bilo treba komponirati, saj bi bilo do konca opravljeno že vse. Tako pa ostaja odprto vprašanje, koliko se moja melodija razlikuje od njegove. In bolj ko se razlikuje, slabše sem opravil svoje delo. lp Matjaž
Pesem, ki se z vsebino dotakne ♡,
poleg tega pa tudi njen naslov govori sam zase.
Bravo za podčrtanje!
Lep dan, Marija
Matjaž, tvoje razmišljanje je na las podobno mojemu.
Marija, pozdravljena. Zelo me zanima, kaj tebi govori naslov te pesmi.
Naj bo tudi tvoj dan lep, Matjaž
Takoj, ko sem prebrala naslov, sem pomislila na dekle, otroka dvanajstih, trinajstih let, ki v življenju ni poznala drugega kot zanemarjanje, strah, bolečino in pomanjkanje družinske, (človeške) empatije.
Želi si le malo ljubezni. Zato se zlomljena prepusti rosni mehkobi trave, ki jo prijetno hladi in ji vsaj v zadnjih trenutkih odvzame, vsrka vase njeno bolečino, jo ovije z mehkobo in ljubeznijo in ji pomaga oditi, nekam onkraj, kjer bo lepo biti, obstojati.
Matjaž, moja razlaga je dolga, ampak to mi je prišlo na misel v prvem trenutku, mogoče tudi zato, ker sem prav te dni brala knjigo:
Zakaj se otrok v polenti kuha,
ki se me je zelo dotaknila.
Lep dan tudi tebi, Marija
Lepa razlaga, Marija, hvala!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: maatjazh
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!