Deset tednov sem imel, ko k družini sem prišel.

Gospodarica se me je bala in kmalu v moji bližini, sproščena je postala.

Stanka veliko se je zmano igrala, a nažalost, zdaj se staram.

Vse, kar mi po glavi roji, so sprehodi in bele kosti.

Hitro k sosedom jo ocvrem, da naberem si svoj plen.

Za klice me ne briga in palica, že šviga.

Potuhnjeno se vrnem nazaj in Ivan je že jezen, kot zmaj.

Mojo črno plat oplazi, mi dvakrat.

Danes dremam za kazen sam, ker ubogati ne znam.

Jaz, pa kuham mu zamero in najraje bi se cmeril.

Raje bom zaspal, da manj se bom ga bal.

Napisala:(Johana – 12.6.2019)

Johana