Poletje se poslavlja,
jesen prihaja.
Sonce moč izgublja,
barve zlate ponuja.
Sprehodi do rta so kot vmesna postaja,
postali več so kot le vsakodnevna vaja.
Širi vonj se dišečega gaja
kot oaza med gorami vsemogočnega raja.
Kot poletje vzklila je najina ljubezen,
dva srca zlila sta se v eno, postal sem srečen.
Poletni motiv sončnega zahoda, naj bo večen,
naključju, da sem te srečal, ostal bom hvaležen.
Jesen prihaja,
v najinih srcih poletje traja,
naj bo iskreno, naj se v dvoje dogaja,
vroč spomin na poletje ostaja.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Sopotnik
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!