VEČNOST

Na koncu večera me čaka,

sedi in se tiho smeji

nasmeh njegov je večnost

in čas v očeh mu žari.

 

Le kaj je tisto kar iščem,

v pozabljenih dneh in nočeh,

ko mislila sem, da edino kar šteje

je neskončen smisel stvari?

 

Ko bolje pogledam,

se tiho zavem -

minljivost je zgolj iluzija,

ki na robu reke ribe lovi.

 

Pa vzamem v roke posodo

in ribo na krožnik si dam,

še njemu ljubezen postrežem

in skupaj skoz sanje odideva stran.

Dunja Indah

Komentiranje je zaprto!

Dunja Indah
Napisal/a: Dunja Indah

Pesmi

  • 03. 12. 2019 ob 13:14
  • Prebrano 375 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 155.92
  • Število ocen: 5

Zastavica