Moja leta so sestavljena iz čolnov

Ko mi po mačje

zadiraš krempelj za krempljem v hrbet

si domišljam

da lebdim nad odprtimi grobovi

kjer moje mezenje rojeva rdeče rože

in se moja koža lepi na gole lobanje

Ko mi piješ

kri iz prsnih bradavic

zaprem oči in vidim pokol kitov

kjer moj krik preglasi sirene vseh ubijalskih čolnov

Ko mi treš kost za kostjo

zbežim nazaj v rojstvo

v mehko in brezskrbno sredico

da se lahko kasneje

neslišno čisto sam

vrtim na morilskem kolesu v zibajoče valovanje.

Janez Virant

Komentiranje je zaprto!

Janez Virant
Napisal/a: Janez Virant

Pesmi

  • 30. 11. 2019 ob 18:51
  • Prebrano 458 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 149.5
  • Število ocen: 4

Zastavica