HREPENENJE

Prekrasna spet očem se prikazuje

podoba meni ljubega dekleta

v otožnost zdaj spet duša je odeta -

po njej, bolehni, toži se vse huje.

 

A nje ob meni ni, zato ne čuje

teh stihov nje nevrednega soneta

in vzdihov koprnečega poeta

in vsega, kar srcé ji beseduje.

 

"Tvoj glas, pogled - božanska atributa,

beseda tvoja - sveto obhajilo

bližina tvoja - čudežno zdravilo

in hod tvoj pot, ki s srečo je posuta."

 

V tišini svoje sobe pišem stihe

množim, preštevam vse tožeče vzdihe.

 

orfej

Komentiranje je zaprto!

orfej
Napisal/a: orfej

Pesmi

  • 29. 11. 2019 ob 18:57
  • Prebrano 442 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 125.1
  • Število ocen: 6

Zastavica