Naj zajamem tvojo bolečino,
dovoli, da me jedkost zaskeli.

Ne zapiraj vrat mi pred milino,
v tvoji globini sem - na površju me duši.

S tesnobo tvojo se ne napajam,
ti ne veš, kako boli.

Zjutraj s kepo v želodcu vstajam,
ker ne vem, kako si ti.

Bodi z mano v dežju in soncu,
naj se mavrica razpre.

Ko se bližala bova koncu,
zaklad njen z mano naj umre.

AnjaRisKos