Nosila je prekratko krilo,
bila je kot metulj
s pristriženimi perutmi
in moja dlan, ki je želela vmes,
dovolj bi bila ena noč
na prgišču krvavih zvezd,
da okusim njene lačne prsi
kot sok radosti,
nekje v svojem bizarnem svetu
neprilagojenem družbi,
sem jo izgubil,
kot to pesem, ki sem jo spisal
oziraje se za njo.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Suzana Kavka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!