IZGINJANJE
Izginjaš
počasi,
naskrivaj
iz mojega sveta.
Minuli časi
potiho kličejo
najino mladost.
Naskrivaj
se vračaš
v moje sanje.
Cvetiš
s praritmom
šuma.
In nekje
sva prasnov
v zrcalu zarje;
odsotno
s skrivnostjo
zamišljena.
Iščeva se,
kot razpoznavni nič,
ko se spreminjava
v nemirno slutnjo.
V tihi vdanosti
izginjava
iz najinega sveta.
Cvetiš
s praritmom
šuma.
Tale se mi z'lo dopade.
Poetika poslavljanja od ljubezni, čeprav bo v nekem koščku spomina večna ... mehka in nežna pesem, čeprav govori o izgubi, izginjanju ... Mene pa vedno pritegnne tisti Nič.
Poslano:
23. 11. 2019 ob 11:04
Spremenjeno:
23. 11. 2019 ob 13:34
Hvala Lidija, za podčrtanko, ki mi je polepšala dan, ki ga večinoma preležim v postelji.
Hitro in uspešno okrevanje!
Lp, lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Žiga Lev
- 22. 11. 2019 ob 11:28
- Prebrano 673 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 214.38
- Število ocen: 7