Čutim lahkost zraka, ki prihaja skozi odprta vrata. Spominja na lebdenje smole med borovci. Vidim ga kot bel cvet v tvojih laseh. Ovija se okoli prstov, skupaj s krhkimi stebli bilk. Ujamem ga v dlani. Položim na tvoje prsi. Na tvojo brezpogojnost.

Širok je nebeški svod, ko ga poskušaš zaobjeti z enim pogledom. Na takega se lažje ujamejo želje. Tu ostanejo, dokler se ne uresničijo. Včasih ene zamenjamo z drugimi. Nekatere imamo za druge.

Blizu je dan, ko si odšla proti meni. Solze so kapljale na odejo. Veter je nosil korake čez dvorišča. Listje je padalo na mokro zemljo. Slutil si ples snežink med njimi. Sonce je s kočijami pošiljalo ognjene nevihte. Bori so se upogibali do tal. Mesec je porodil morje.

Obrnem dlani. V njih lovim dekle v tebi. Stisnem jih.

lebdeče misli

okušajo vonj neba

skozi praspomin

igorj