Prozornejše
od vek so želje,
zbujene spet
na belih rjuhah
jutra.
Še en dan
in krog se spet zapre.
Dotakne solza smeha.
Samota bližine.
Rojstvo smrti.
Se še kdaj nariše
z novim,
svetlim žarkom sanj
v toplo, staro dlan
golota jutra,
glas
ki v njem je pesem
le pozvanjajoča ptica?
Feniks,
nova prostost obzorij?
V vsaki celici
slišim utripati
zlati prah
prastarih galaksij.
In spet in spet
bom voda,
ki namoči lahno zemljo,
kakor ozvezdja
posejejo
nebo
pred jutrom.
Ni kaj, lepa pesem, Poetesa Majda! Berem in berem, se vračam, med besede zahajam ... se s stihi v dnevu, tem jesenskem oplajam ...
Prijeten dan ti želim,
Sašo
Lepaaa, kar slišim kitaro, ki jo spremlja (*_*)
Lp,Marija
seješ nam lepoto, svoje srce,
in klije, klije čez meje
<3
v neskončnost razgrnjena stelja
s tenkočutno mehkobo
umirja begajoče misli
… "in krog se spet zapre"... "pa vendar …"se še kdaj izriše" saj se brez začetka in brez konca vrača sam vase, kot življenje;)))
k lepi pesmi lep pozdrav Majdi,
Breda
Prisrčna hvala za tako lepe komentarje...so zapolnili praznino prostora , tisto, nevidno, ki je morda sploh ni, ker je Skrivnost, kje se konča en in začne drugi krog ....besede, sekunde, prijaznosti...rojstva...zvezd....
Okrooooogel objem,
Majda :)
Tudi mene se je pesem zelo dotaknila, morda le premislek:
In spet in spet
bom voda,
ki poseje lahno zemljo, (menjava glagola, npr. zalije?)
kakor ozvezdja
posejejo
nebo
pred jutrom.
Hvala, Ana...sem se že sama prav enako spraševala...torej naj jo, zemljo, raje namoči( se mi zdi, da dlje zdržim kot če jo zalije :)vsa ta voda :)
Lep, morda vendarle malo bolj suh dan, glede na količino padlega dežja ;)
En objem kapljice,
Majda :)
Odlična rešitev, čestitke k pesmi,
lp, Ana
Hvala, Ana, za pomoč in za vse misli!
Objem,
Majda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!