Nikdar več ne boš
hodil meni vštric
ta čas je potekel
zdaj sva solo
kakor osamljena žival
ki sama premaguje pot
ki jo je usoda pripravila
dokler se srce ne zaustavi
ne bova več eno
tudi ta čas je odšel
ne čutim te več v sebi
in zame kot da si odšel
čeprav se mi zdi
da te še vedno vidim
samo tisti žar je izginil
in tistih silnic
ki vlečejo skupaj
več ni
je odšlo
kot včerajšnji nasmeh
sonca in brezoblačnega neba
zdaj je jasno
a me še vedno zebe
in tako odhajava
vsak posebej
po svoji poti
do konca
ničesar.
Tudi v duetu je veliko solistov. Življenje, pač.
Ostani duo.
Poslano:
16. 11. 2019 ob 10:58
Spremenjeno:
16. 11. 2019 ob 10:59
Boli, vendar je spoznanje in samopriznanje najboljši zdravnik.
In potem je zopet prostor za dvojino ♡
Lp, Marija
Draga Marija
Z veseljem se strinjam s tvojo mislijo.
Želim ti lep dan,Irena
Filia, lepo pozdravljena
Skupna množica je res takšna.
Lepo gledaš na to.
Lp,Irena
... čutim bolečino, ki te je pripeljala k zapisu te lepe pesmi in prepričana sem, cenjena pesnica Irena, da bo tvoja pesniška žilica tudi za Dve ednini našla novo pot.
V svojem dolgem akrosonatu sem se veliko pogovarjala s pesmijo. Med drugim sem razmišljala tudi o tem, da se brez zvočne harmonije dobre brazde ne zaorje … da toplina smisel spet ovije ... navdih zasnuje dvojne niti ...
Beseda v pesmih ti tako lepo teče, draga Irena, da z navdušenjem pričakujem novo, ki se bo tako kot Dve ednini spet prelila tudi k meni.
Lep vikend ti želim,
Breda
Spoštovana Koni
Res, pišem kar čutim, tako se mi zdi, da nas večina tudi dela... .
Niti sama prav dosti ne vem, včasih je tudi daleč do pike... .
Vesela pa sem, da me bereš, tamo da vem da ne tavam nekje sama... .
Lep dan ti želim,Koni,Irena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!