Radost, kam si šla?
Mladost, še zmeraj te lovim.
Oklepam se te kot biljka vode.
Pomlad diši sedaj po grenkem, nič več sladkobno kot nekoč.
In zima kljuva do kosti.
V daljavi slišim otroški smeh, spominja me na dom.
In spomin me odpelje do tebe, najdražja.
Kako te pogrešam in ljubim…
Dnevi, kaj dnevi, ure, minevajo počasi …
Meni pa se mudi..
K tebi in najini neskončni pomladi..
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Nikoly
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!