Srest ćemo se
u nekom sjecištu
izvora mliječne magme
i naše dvije vječnosti
svemir će zgrčiti
u istome bogu.
Smrt je tek predziđe mraka,
dojenče majci predano
u povojima crne svile.
Ona miriše na mlijeko
i slatku krv poezije
što kaplje iz naših zjena.
Mi samo slijepi se prepoznajemo.
Zaustavi u dahu sunčev vjetar.
Kad prema zemlji krenem,
izdahni ga u sebe.
Pod crnom vjeđom
ja ću te orositi.
Ne boj se mojih grobova,
to samo su oči
koje traže svoje poglede.
Zajedno vjerovat ćemo
u vodu i zlato
znajući da vjerujemo
u bol
(dan koji nas hrani jabukama).
Gdje da sučelimo
samoću s bogovima?
Među okaminama
pronašli smo njihove suze.
I bogovi plaču kada mi molimo
za srebro oka,
za misao
i sat.
Naš je ružarij od mraka.
Brojimo ugrize gangrenoznih zvijezda,
anđeosko bjesnilo u krvotoku istoka.
Ono smo što molimo:
prvi stih evanđelja.
Jutros će nebo rastvoriti vjeđe
među svim mojim grobovima.
Hoćeš li umjeti
prepoznati naš dom?
(Smrt je tek predziđe mraka,
dojenče majci predano
u povojima crne svile.)
Nemam rijeći, a osjećaji bubre. Moćno iznad bola. Čestitam ti.
Lijep pozdrav pjesnikinjo ispred i iza obzora.
slutnja pravira
ki brbota iz jedra
izmenjujočih delcev...
prestavljen v solzo
Nikita dober večer
Berem tvojo pesem in razmišljam.
Res, smrt je večna. Traja neskončno... . Kot marsikaj, kar je mrtvo... .
Umetnost je razmišljati na tak način v to smer... .
Želim ti, vam, lep srečen večer, objem,Irena
Obrni se k domu (temni) angel
<3
Još jedna činjenica - bolje je, kudikamo bolje, ovo jedno jedino pjesničko djelo, nego nekoliko knjiga poezije. Naravno, ne odnosi se to na sve pjesnike čije knjige leže na policama. Da mogu i da smijem pokazao bih ti to kao ilustraciju i dokaz.
lpm
Kad neko na ovakav način iznese Veliku istinu, kažem sebi: vrijeme je da ustaneš!
Zadivljujuća je Tvoja tankoćutnost, rječitost u svim nijansama samo svoga, tako jedinstvenog izričaja. Poklon do zemlje!
Lp
Salke, igorj, IŽ-lev, pi, hvala dragi pjesnici.
Mirko, velike su tvoje besjede, hvala.
Dado, hvala na prekrasnom komentaru. O tvojim stihovima uzvraćam na isti način.
Poezija je bila in ostaja svojevrstna možnost za poseganje po tistem, kar pomaga prekriti ali pa izpostaviti močna doživetja … in tvoja pesem, nikita draga, je izraz hvaležnosti besedi kot posrednici za pretočen izliv žalosti, izgube, spominov;
Tudi Retrofleksije, kot mnoge druge tvoje čudovite pesmi, prebiram z veliko mero tankočutnosti v upanju, da ti pesem sama kot tudi naši odzivi vlivajo moč, upanje in nova, lepša doživljanja smisla življenja.
Čestitke k pesniškemu ustvarjanju in vse dobro ti želim,
koni
Pesem, v kateri tema postane edino možno mesto srečanja, dotika, spajanja in so bogovi, angeli in vesolje nemočni, saj je smrt tista, ki je povila temo v svoje naročje ... čestitke,
Ana
koni, hvala!
Ana, hvala!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nikita
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!