Iz najbolj črne noči
smo stekli v podrast svet(l)išča
in se urezali
:
V prst.
V nebo.
V jezik.
Tisti, ki ve, kako je
treba poviti kost,
ki jo rojeva prst,
je izustil le: aauuummm
ne vem le, kako
smo se vsi trije (z)našli
v zevu razklanega jezika
sredi vrtinca
enega samega samcatega
vesoljskega krika.
vav tole je pa suuuper napisano čestitke
lp, M
ja, res je, grem še brati
lp, S
Z vrhunsko poezijo je pač tako, da jo vsakič lahko bereš drugače....vedno se drugače ozre nate in ti vanjo. Kajne, draga Breza? ....Sem pomislila ( tokrat)...kako dobro je, da smo del Boga, ko z njim delimo isto nebo, prst, jezik...in ko beseda postane meso...( poesbno pesem)...ampak v nekem, ne vem kolikerem branju poprej,(danes:) sem pomislila čisto nekaj drugega...tako to gre ( pri meni...)..Hvala.
Objem,
Majda
Breza, Genijalno.
Ampak nekaj je pa treba priznati, vsaj cviljenje je nekam slično, hi hi... .
Čestitke in lep večer ti želim,Irena
Poslano:
16. 11. 2019 ob 00:07
Spremenjeno:
16. 11. 2019 ob 00:08
Tudi pri meni tako gre, ljubi potoček, pa ne samo pri poeziji ... tvoja slika na moji steni, ki sem jo sama poimenovala Življenje, me še zmeraj vleče v vedno nove odtenke, simbole ... karkoli si že imela v mislih, ko si jo risala, mene nagovarja na poseben način, hvala ti, draga Majda!
Ja, Irena, cviljenje nam je skupno ;-))) in še marsikaj drugega. Bodi dobro!
Lp, Dada
OJ, Dadočka... Brezočka! ...hvala :)..in te že čaka nova...spet :)))) najbrž ;) z istim imenom...tokrat ljubkovalnim ;)))
Lubbbbčka,
Ob potoku :)
Ko tečemo za svetlobo, se urežemo; rodimo se v jezik, prst, nebo - in smo tam in smo drobtine v vesolju, ki spušča (naše) krike ... čestitke,
Ana
P. S. morda bi odstranila le (ali ga dala na drugo mesto):
ne vem pa, kako ne vem le, kako
Hvala, Ana, s hvaležnostjo sprejemam tvoje menje :-)!
Čestitke k pesmi,
lp, Ana
Čestitam ti Senada.
Lijep pozdrav tebi, Saša
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: breza
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!