iz lupine oreha
si vzklila
skrila telo tja med
vlažno listje
čakala, da vate dregne
nedolžen sončni poljub
čakala, da mine
s kriki prepreden čas
nisi hotela pokukati
iz svojega skrivališča
da bi videla
kako je mavrica čez nebo
napisala tvoje ime
zakopala si se v popek zemlje
in vanjo globoko vsadila korenine
prišel bo čas, ko se bodo
vsi sokovi prelili vate
vstala boš
močnejša kot drevo
Znaš ti znaš, Silva Langenfus, vešče izmamiti besede iz sebe ... Pesem, skozi katero se je vredno sprehoditi. Preprosto lepa je, ni kaj! :-)
S pozdravi,
Sašo
TTako zemeljsko prvobitna, močna in ženska energija veje iz pesmi ...
Popravi
iz lupine oreha
si vzklila
skrila telo tam tja med
vlažno listje
Velja, sej res... :-)
Tako skrito, ovito razraščanje koreninskih laskov … Nežno srkanje za novi vzpon.
Čestitam!
Pozdrav "filia"
Uf! Čestitke za to tenkočutno drobljenje lupin ...!
Lp, Jošt Š.
Pesem, ki vabi k branju od naslova do zadnje besede v njej;)))
… z njo "si se zakopala v popek zemlje in vanjo globoko vsadila korenine" tudi ti,
pesnica Silva.
Z lepimi pozdravi,
koni
Ja, res čudovita pesem, Silva, dobrodošla nazaj!
hvala ;-)
pozdravljeni …. vsi...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Silva Langenfus
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!