V svetu iluzije

Ne joči,

če ne moreš vsega imeti.

Ne hlipaj,

ker ta svet je pomankljiv.

Enkrat ti da dosti,

da ti zradira meje mogočega,

drugič ti vzame vse,

kar bi človek si želel.

Svet ti ne bo padel

pred noge.

In ne režiraj joka

na drugi strani,

ker ga ne bo.

Samo nitka ti je tanka

in grozljivo zibanje

je čedalje strašnejše

in obup čuti samo eden,

vsi drugi ne čutijo tako,

pač ni to njihov trenutek

slabosti in bolečine.

Kadar pa le jočem,

delam to na skrivaj,

nikomur ne dajem veselja

in solze so čiste

kot bi bile iz oceana

in seveda lijejo,

da srce komaj uspe dihati

in oči komaj še zaznajo

bledo senco pred menoj.

Plačujem davek

za mojo utvaro

ali iluzijo.

In sama sem kriva

če nisem razumela,

da ta svet ni tisti,

ki bi si ga rada imela

in tisto kar je mrtvo

niti solza ne obudi.

Oditi brez dotika

je najhujše.

Le kdo ne ve tega.

IŽ-lev

Bojan Kuk. (pa pika!)

Poslano:
10. 11. 2019 ob 09:17

Lajk!

Zastavica

IŽ-lev

Poslano:
11. 11. 2019 ob 05:36

Bojan, hvala.

Lp,I.

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

IŽ-lev
Napisal/a: IŽ-lev

Pesmi

  • 10. 11. 2019 ob 00:32
  • Prebrano 389 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 148.7
  • Število ocen: 9

Zastavica