Ali ne čutiš tega tripa?
Tega potovanja v drugi svet.
Kjer zvezd več ni,
in luna je utonila v morje sence.
Šepetam ti na uho tvojo lepoto,
kjer moje misli prepletajo se z tvojimi očmi.
Tvoja lepota ne izgine mi z obzorja,
neskončnega kot so sanje v moji glavi.
In sonce je vzhajalo v jutranji zori,
tvojega prečudovitega telesa.
Sanje se utopijo v dno brezna,
in naju razdvovjijo.
In sedaj je konec vsega tega,
vseh misli zaradi katerih sva odšla v svoj svet domišljije.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: alpri
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!