Lunini monologi 7
Vse vidim.
A molčim.
Neizbežnost trenutkov,
ki jih osvetlim.
Podarjam.
Ostanke obrazov,
ki jim sledim.
Poznam.
Iskanja odmikov,
ki jih ne krojim.
Dopuščam.
Videla sem ju, ja.
Naj ostane njuno.
Vmesje.
A molčim.
Neizbežnost trenutkov,
ki jih osvetlim.
Podarjam.
Ostanke obrazov,
ki jim sledim.
Poznam.
Iskanja odmikov,
ki jih ne krojim.
Dopuščam.
Videla sem ju, ja.
Naj ostane njuno.
Vmesje.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
- 03. 06. 2009 ob 18:27
- Prebrano 904 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 219
