Artefakt

Kot divja, splašena žival

ti sledim

po hladnem, kamnitem obličju

novembra.

Spodaj, na smrtni strani reke

se dviga megla,

sega med hrepeneče prste,

med žametast otip srca.

Osupljiva lepota spomina

se spreminja v pekočino minevanja.

Iz starodavnih sanj

delam rdeče požirke vode.

Nekje spodaj si.

Moker od

semena in solz.

Ljubljen.

Tako sam.

Zakopan med poslikanimi posodami,

polnimi odprtih,

ranjenih školjk.

 

ob potoku - Majda Kočar

Sašo Zorc Florjanski

Poslano:
01. 11. 2019 ob 11:24

Kako bi ne grele te tvoje besede, ko pa prihajajo iz srca, spoštovana Poetesa Majda. Ti tvoji lirični izpevi res znajo odpirati čute ...

Mavrični, jesenski dan ti želim,

Sašo 

Zastavica

platanas

Poslano:
01. 11. 2019 ob 21:19

Lepo... Objem, S

Zastavica

ob potoku - Majda Kočar

Poslano:
03. 11. 2019 ob 08:10

Hvala obema, draga Sabina in Sašo.

Lep pozdrav,

Majda

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
04. 11. 2019 ob 19:16

Dotikati se večnosti in čutiti z artefaktom, pomeni biti rahločuto blizu vsem stranem, ki zato oživijo ... - čestitke,

Ana

Zastavica

ob potoku - Majda Kočar

Poslano:
05. 11. 2019 ob 07:16

Hvala, Ana, za res prelep komentar...

Lep dan,

Majda

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

ob potoku - Majda Kočar
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar

Pesmi

  • 01. 11. 2019 ob 09:46
  • Prebrano 218 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica