Divje,
ti povem.
V strmalih,
med strupniki plazilcev,
rastišča.
Iz počev, hladnih, skalnih neder,
skopih,
se izpletajo v topla gnezda.
Drsi,
ti rečem,
da se oprijemlješ
za vijolične preproge resja,
ko te žene višje, v prepadne stene.
Polne so avriklja.
Čudovito,
rečem.
V divjini
raj.
V njenih prsih prostost,
gamsi, ptice.
Med stasitimi borovci,
iz ven ljubezni
zemlje,
rastejo cvetovi
Pogorevca.
… pravi raj v naravi in pesmi;)))
S pozdravi, koni
Hvala Majda in Koni ... tu je spomladi, ko cveto avriklji, v resnici pravi raj.
lp
kaj so pa to strmali?
Poslano:
01. 11. 2019 ob 19:54
Spremenjeno:
02. 11. 2019 ob 20:22
Matej to so strma pobočja hribov ali gor
lp
Li, zakaj tule obrnjen vrstni red? ( ne loviš nobene rime ... )
ko te žene višje, v prepadne stene,
ki polne so avriklja.
Bolj naravno bo
"ko te žene višje, v prepadne stene,
ki so polne avriklja."
Ali pa celo samo
"ko te žene višje, v prepadne stene,
polne avriklja."
Lidija popravila sem. Japaja, malo lovim napev pesmi :)
lp, li
* v prepadne stene avriklja...*
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: li
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!