Z mamo sama sva bila doma,

mama je likala,

likalnik padel je na tla,

preproga zdaj ožgana je čis´t vsa,

mama je srknila en dvojni baldrijan,

jaz pa sem postal zaspan,

mislil sem na očeta,

na strica,

na mežnarja,

na šuštarja,

na kovača,

in na motorko,

novo,

brezhibno,

neuporabljeno,

zapakirano v lepi pisani škatli,

pr´jatli smo se prikradli k tej škatli,

notri motorna žaga,

ki žaga 100/uro,

vse prežaga,

vse razžaga,

prijatelj jo v roke je vzel,

ta prijatelj je zelo debel,

drugi prijatelj jo je prižgal,

ta prijatelj ima pajčevino v glav´,

tretji prijatelj jo je prakticiral,

med tem je klel in uriniral,

jaz pa,

zadnji izmed dvanajsterih,

sem vse smrečice razžagal,

mislil,

da sem zmagal,

a smrdelo je po smoli smrečji,

sama smola,

samo sranje,

sredi gozda jaz, motorka in zverinsko klanje,

težka je motorka moja,

škorenjci blatni so od gnoja,

v obrazek sem rdeč,

hrbet mi je ves skeleč,

rekel sem si: grem domov,

ampak traktor je ušel,

jaz in moja ta motorka,

čakava vse do torka,

ko bo najbrž razprodaja,

ko bom zopet videl zmaja.

mladi umetnik