Kot ptice vzletavajo
izza razponov šablon;
iz ožin nekdanjosti
odpirajo pionirska obzorja;
izpod obokov sanjarijo
lahkotno veselje narave;
navdušujejo, posute
z zlatim prahom
hrepenenj.
Poslano:
25. 10. 2019 ob 23:40
Spremenjeno:
17. 11. 2019 ob 14:18
Čudovita, vrhunska pesem, Mirjam! Ženske, izhrepenene iz silovitosti zlatega prahu pionirskih obzorij, ki se lahko svobodno in hkrati nežno le čudijo Adamovemu rebru...
Lep pozdrav, ženski.
Majda
Hvala, Majda! Zelo sem vesela, da ti je pesem všeč, da se je dotaknila tenkočutnosti, ki sije iz vseh tvojih pesmi. Sem počaščena.
Lep dan,
Mirjam
Tudi mene so se Ženske dotaknile - morda bi razmislila v zadnjem verzu ali ohraniš le silovitosti ali le hrepenenj?
Lp, Ana
Uh, Ana - to je pa kruta izbira ...
Mirjam
In mislim, da je na mestu (silovitost je skrita že v sami pesmi, hrepenenje pa je gibalo za vse, kar ženske počnejo ...), čestitke,
Ana
Hvala, Ana! Najbolj me pa veseli, da je (kaže) res možno deljenje občutij/"razumevanja".
Lep dan,
Mirjam
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mirjam Dular
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!