ko je bila zareza dovolj globoka

da je hotela še duša beračiti

in Kanja odgrizniti svoj kos

sem se le pognala 

v pot iskanja

globoko v notranjosti

sem vedela

da vsak korak nekaj pomeni

vsaka smer, smisel, cilj

objela me je plazma žarkov

ko sem tujcu odstopila svoje mesto

naših ni več

našel se je nekdo

in še nekdo mu je sledil

ne sramuje se svojega porekla

in oprijel se je vej

srknil cvetove neba

raztalile se mu bodo snežinke

in besede bodo dobile lesk

le obstani

saj toliko je počitka v zavetju

levcek