V sebi nosim vse like romana,
ki ga vestno pišem na list usode.
Sam, brez običajev sodnega dne.

V svetu daleč od sveta črni kač
in prampozoj čuvata kozmično
jajce med pomešanimi črkami

svežega imena brezimnega boga.
Športni duh preveva vse in športni
lov in ribolov, in športne vojne vro.

Na lobanjskem dnu brboče parlament.
V trebuhu rezgetajo siti, napojeni vranci
in ritaste kobile jih sprejemajo stoje, molče.

Ni nujno, da za vsako stvarjo stoji razlog,
je vanj vstavil nekdo modrejši od mene, pisca.
Tudor? Da. Sprejel sem. Kot še marsikaj drug-
                                                                       ega.

Tomaž Mahkovic