Poslušam.
Besede padajo in padajo:
"Ostal sem sam, stalno na begu.
Oni so mi dali varnost.
Vedel sem, da moram delati, kar ukažejo.
Če jokaš, te pretepejo ali ubijejo."
Ko vojska postane edino zatočišče
in množi svoje sužnje,
so mlada drevesa brez korenin in krošenj.
Oči so kocke ledu, ki žgejo,
zožene v grozljivi nemoči.
Pesem se me je zelo dotaknila, bi bila pa še močnejša, če ne bi sodila (besede, ki nikoli ne bi smele priti iz otroških ust), ampak bi jih preprosto zapisala v pesem (brez sodbe),
lp, Ana
Zdravo!
Poslušam.
Besede.
Padajo in padajo.
Ko postane ubijanje edini način preživetja. ALI O ubijanju, ki postane......
Ni preteklosti in ni prihodnosti.
Ali to vstavim tukaj ali pa dam na konec prve kitice, kaj misliš?
Pozdrave Nada
Kaj pa dobesedni navedek tega, kar je bilo izrečeno?
Zdravo, to je ena varianta. Mogoče bi naredila presledek in bi bilo to kot nova "kitica". Pozdrave Nada
Poslušam.
Besede.
Padajo in padajo.
Ko sta v njemu samo še strah in groza.
Ne vidi druge možnosti.
Orožje daje občutek varnosti.
Dela vse, kar mu ukažejo.
Govori kot robot,
a je le otrok........
Zdravo, še ena različica....
.....
Padajo in padajo.
V njemu sta samo še groza in strah.
Skupina daje občutek varnosti in pripadnosti.
Ne vidi druge možnosti.
Pripravijo ga, da ubijanje postane rutina.
Govori.....
Pozdrave Nada
Zdravo!
Različica z dobesednim navajanjem. Upam, da sem te prav razumela.
Pozdrave in čakam na tvoj odgovor Nada
Poslušam.
Besede.
Padajo in padajo.
Ostal sem sam, stalno na begu.
Izgubljen v strahu.
Oni so mi dali varnost.
Vedel sem, da moram delati, kar ukažejo.
Če jokaš, te pretepejo ali ubijejo.
Preteklost zakleneš.
Kot da bi govoril robot,
a je le otrok,
ki se je zatekel v vmesni čas,
ki ga ne bi smelo biti.
Oči so kocke ledu, ki žgejo,
zožene v grozljivi nemoči.
Mlado drevo brez korenin in krošenj.
Če govori kot robot, bi opise občutij odstranila, morda pa takole:
Izkoreninjeni
Poslušam.
Besede, ki nikoli ne bi smele priti iz otroških ust.
Padajo in padajo.
Kot da bi jih govoril robot,
a je le otrok,
ki se je zatekel v vmesni čas:
"Ostal sem sam, stalno na begu.
Izgubljen v strahu.
Oni so mi dali varnost.
Vedel sem, da moram delati, kar ukažejo.
Če jokaš, te pretepejo ali ubijejo."
Preteklost zakleneš.
ki ga ne bi smelo biti.
Mlado drevo brez korenin in krošenj.
Oči so kocke ledu, ki žgejo,
zožene v grozljivi nemoči.
Premisli,
lp, Ana
Zdravo!
Če nekdo govori kot robot, zame to ne pomeni, da ne govori o čustvih ampak, ko govori o njih, je to brezosebno.
To, da moraš izbrisati prejšnje življenje, se mi zdi grozljivo in pomembno, da razumeš, kako lahko funkcionirajo, zato bi to pustila.
Čeprav mi to dobesedno navajanje nekako ne sede, bom še premislila, pozdrave Nada
Zdravo!
Pesem sem malo spremenila in je sedaj :
Poslušam.
Besede padajo in padajo.
Kot bi govoril robot,
a je le otrok,
ki se je zatekel v vmesni čas,
ki ga ne bi smelo biti.
Ko vojska postane edino zatočišče
in množi sužnje vojne.
Mlado drevo brez korenin in krošenj.
Oči so kocke ledu, ki žgejo,
zožene v grozljivi nemoči.
Pozdrave, Nada
urednica
Poslano:
01. 11. 2019 ob 11:13
Spremenjeno:
01. 11. 2019 ob 11:14
Kaj pa kombinacija:
Poslušam.
Besede padajo in padajo:
"Ostal sem sam, stalno na begu.Oni so mi dali varnost.
Vedel sem, da moram delati, kar ukažejo.
Če jokaš, te pretepejo ali ubijejo."
Ko vojska postane edino zatočišče
in množi svoje sužnje,
so mlada drevesa brez korenin in krošenj.
Oči so kocke ledu, ki žgejo,
zožene v grozljivi nemoči.
Zdravo!
Ja, to mi je bolje, sem spremenila, hvala za pomoč, pozdrave Nada
Zato sem tu ... (vseeno dobro dene zahvala ;)
Čestitke k pesmi (žal) današnjih dni,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!