Drevo

Brezimno

prerašča me počasi,

kakor drevo

prerašča svojo senco.

Ves obup in vsi strahovi

upognili so nebo

do korenin.

In oblaki, komaj novi,

izrisali so rob teme

med nesmisel besed,

v srh zamolčanih globin.

Čas je narisal 

srce

na skorjo debla.

In Čas

je po tleh raztreščil

zelenje vej.

Prelili so se vsi sokovi

v ječo praznine,

med ostrino mej

dveh teles.

Kako naj

ljubim te,

Zeleno,

ko se zdi,

da ni nebes?

V stari duši,

v pokrajini zelenih sanj,

drevo še raste,

ki mu ni vseeno

za narisano

srce  

na deblu,

za vse

še komaj slišne

smisle spraševanj.

 

 

ob potoku - Majda Kočar

nikita

Poslano:
06. 10. 2019 ob 13:46

Geneza vremena, čovjeka i komplementarnosti tih dviju činjenica. Neću ih nazvati pojavama, već činjenicama, što je teži red pojma.

Izvanredno!


Zastavica

igorj

Poslano:
06. 10. 2019 ob 17:31

najprej objamem tebe

potem pa še to drevo

Zastavica

pi - irena p.

Poslano:
06. 10. 2019 ob 19:40

nas bogatiš, ko se tukaj razvejiš  <3

Zastavica

ob potoku - Majda Kočar

Poslano:
07. 10. 2019 ob 06:06

Hvala vsem trem....drevesni objem...zelen in šumeč...čeprav je jesen.... :)

Majda

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
10. 10. 2019 ob 17:13

Mene mestoma zmotijo le besede, postavljene v nenaraven vrstni red (npr. izrisali so rob teme / med besed nesmisel), sicer pa se mi zdi izjemna - če se ti ne zdi odveč (in ker ne gre za določeno formo), premisli in popravi taka mesta v pesmi ...

lp, Ana

Zastavica

ob potoku - Majda Kočar

Poslano:
10. 10. 2019 ob 21:33

Draga Urednica Ana, nič mi ni odveč. Mi je že prijateljica, slovenistka, prav  isto rekla,  češ,  da se težko razume zaradi " nekaj mestih nenavadnega (pesniškega ali subjektivnega ali markiranega – tako se reče) besednega reda" .  

Tako, da je čisto prav, da sem to spremenila. Saj veš....včasih me zaradi uglasbitev ( kar v tem primeri je ), potegne v malce nenaraven in zato skorajda prestarinski izraz....ampak, pri šansonu je notranji ritem pač pomemben.

Hvala za pripombo in tvoj čas!

Objem,

Majda

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
10. 10. 2019 ob 21:52

Še dve taki mesti, kjer bi lahko pomensko lepše steklo z drobcenimi popravki:

med dveh teles

ostrino mej.

in:

za vseh,

še komaj slišnih

smislov spraševanj.


;) ja, ko pride melodija in se besede pripnejo nanjo ...

lp, Ana

Zastavica

ob potoku - Majda Kočar

Poslano:
10. 10. 2019 ob 22:32

....melodija je zdaj malo drugačna....pesem tudi...čeprav v resnici ne :)...je pa bolj iz teh časov, ne več iz predprejšnjega stoletja ;)))

...hvala za pomoč,

Majda

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
12. 10. 2019 ob 09:07

Kot sama praviš: pesem zdaj seže globlje, ker jo lažje za(ob)jamemo - všeč mi je (pris)podoba drevesa, ki ohranja srce - ljudje smo bolj mobilni in mogoče tudi zato manj stanovitni ... čestitke,

Ana

Zastavica

ob potoku - Majda Kočar

Poslano:
12. 10. 2019 ob 09:21

Hvala za to lepo misel, ki šumi med vejami...podčrtuje predvsem spoznanje, da so drevesa stanovitna in občutljiva Bitja ( morda se le zdi, da jim je stanovitnost kar dana...)...mi se moramo zanjo odločiti...

Lep dan, naj bo iskanje Lepega njegova stanovitnost :)

Hvala za vse.

Majda ( in Drevo :)

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

ob potoku - Majda Kočar
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar

Pesmi

  • 06. 10. 2019 ob 10:48
  • Prebrano 183 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica